GRDA, ŽALOSTNA IN TEČNA

GRDA ŽALOSTNA IN TEČNA

Se tudi ti počutiš kdaj tako? Ko pride tisti dan…

Pri meni jih je bilo več. Sploh zadnji dve leti, ko sem doživljala ogromne pritiske z vseh strani. Toliko stresa še nikoli ni zgrmelo name. Pod težo sem se začela rušiti.

In veš, kaj je najhuje.

Očitala sem si. In obsojala sem se.

Kako lahko nekdo, ki pomaga drugim živeti potenciale in jim svetovati, čuti vse to. Kako sem si lahko dovolila, kljub temu da sem vedela že prej, kaj me čaka. Kako sem si lahko dovolila, da me stres podre.

V sebi sem kričala.

Kričala po tem, da pade oklep z mojih prsi in da končno zadiham. Kdaj bo konec? Kdaj???

Po dnevih samorefleksije sem prišla do spoznanja, da konca ne bo. Ja, že mogoče. Potem pa pride spet nov začetek. Spoznala sem, da držim v sebi vso »orodje«, da naredim spremembo. Vso znanje, ki ga potrebujem za izboljšavo.

Odločila sem se, da je dovolj!

Jaz sem tista, ki rabi spremeniti svoj odziv. Svet živi po svoje. Naredila sem si sistem in strategijo za to, da spet postanem sijoča, polna življenja. Z noto svežine in mladostnosti na obrazu, namesto znakov težkih bremen.

Lotila sem se dela. Lupila sem se kot čebula. Plast za plastjo je odpadalo, kar je moralo iti. Bilo je garaško delo, ampak vredno vsake minute. Garaško, v smislu soočanja same s sabo.

Ugotovila sem, da je lahko lahkotneje.

Da ne rabim iti skozi zastarelo prepričanje, da je življenje težko. Da edino trdo delo da rezultate. Ne, notranja usmeritev je pomembna. To, da veš kdo si in kaj potrebuješ in v katero smer želiš iti.

Da veš česa nočeš v življenju in to spustiš.

Vrnila sem se k samim osnovam kompleksnega znanja, ki se ga učim že leta. Kdo sem? Kje so moji potenciali? S katerimi čustvi imam največ problemov? Kako naj ustavim neutrudni mlinček misli?

Z lahkotnimi vajami sem prehajala v stik s sabo in se vedno bolj čutila. Skrbi so začele odpadati. Zadihala sem.

Kako pomembno je pustiti prihodnosti prosto pot in zaupati v tok življenja.

Sama sebi sem se nasmehnila.  Trening je trajal več tednov, le cca eno uro dnevno in na koncu sem se počutila kot metulj, ki se je ravno izvalil iz bube. To rabim podeliti  še z drugimi, sem pomislila.

Svet potrebuje več pisanih in lahkotnih metuljev. Več upanja, manj skrbi.

Tako je začel tudi na papirju nastajati e program Sijoča Mladostna Polna življenja. Še lahkotnejši, z manj vloženega dela in še boljšimi rezultati. Ja! Resnično se da!

V prvi vrsti je bil namenjen meni.  Zame. Da se izvlečem iz primeža stresa in skrbi. Da se umirim v sebi in zasijem.

Nisem bila vedno sijoča in polna življenja. In še pride dan, ko se sama sebi zdim starikava. Ampak zdaj vem, da takrat nosim bremena, ki jih lahko varno odložim. In imam močno orodje ter dragoceno znanje, kako to storiti.

Verjemi, da lahko zasiješ tudi ti. Da lahko postaneš najboljša verzija sebe in to gojiš. Da si lahko privlačna in mladostna, ne glede na leta.

In, da ti polnost življenja pripada.  Odpri se mu.  Zato si tu <3.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja